Predsednik vlade Janez Janša na 16. mednarodni konferenci Blejski strateški forum.
Predsednik vlade Janez Janša se danes udeležuje 16. Blejskega strateškega foruma, ki tokrat poteka pod naslovom "Prihodnost Evrope".
Letošnji blejski strateški forum je namenjen poglobljenemu razmisleku o vprašanjih, tveganjih in priložnostih naše skupne prihodnosti. Nedavne krize, predvsem pandemija covida-19, in spremembe v mednarodnem okolju so pokazale, da se mora tudi EU prilagoditi ter spremeniti. Okrepiti mora svojo odpornost, da se bo učinkoviteje spopadala s prihodnjimi krizami. Okrevanje po covidu-19 je edinstvena priložnost, da EU usmerimo na prepotrebno pot vključujoče zelene in digitalne preobrazbe. Na svetovnem prizorišču mora EU povečati svojo politično moč in z zaveznicami graditi trdna partnerstva.
Ob prihodu v Festivalno dvorano na Bledu je predsednik vlade Janez Janša dejal, da je Evropa dejansko na križišču in da ga veseli, da bo danes potekala zelo odprta razprava o prihodnosti Evrope in Evropske unije, stebra evropske celine. "Moje mnenje je, da je treba evropsko zgradbo zidati naprej na kamnu, na trdnih temeljih, kamor so jo postavili očetje Evropske unije. Vsak poizkus, da se evropska zgradba zida dodatno na pesku, se je doslej izjalovil in se bo tudi v prihodnje," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da se je treba držati osnovnih načel. "Enotnost pri preizkušnji, pri strateških odločitvah, svoboda pri vsem ostalem. Medsebojno razumevanje, pomoč in solidarnost v vsem, tako kot v družini. To so temelji, na katerih je treba graditi tudi v prihodnje, in tako bo Evropa lahko stala in obstala," je še dejal premier.
Predsednik vlade Janez Janša: Vidimo močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice Predsednik vlade Janez Janša je v otvoritvenem nagovoru poudaril, da je jasno, da si prihodnost Evropske unije predstavljamo različno, vendar si ne moremo privoščiti izključevanja. "Zato si tako močno želimo odkrito in odprto razpravo o naši skupni prihodnosti. Želimo ohraniti svojo evropsko družino," je dejal. Prav tako je prepričan, da mora razpravo voditi postopkovna poštenost, ki vsem omogoča, da sodelujejo, da se jim prisluhne in da so slišani. "Le tako lahko dosežemo medsebojno razumevanje. Dinamika odnosov v Evropski uniji mora, podobno kot družinski odnosi, veliko bolj odražati iskanje soglasja in medsebojno spoštovanje kot odnose med mednarodnimi akterji," je dejal premier in dodal, da gre pri razpravi o prihodnosti Evrope za učenje in razumevanje.
"Razprava o prihodnosti Evrope je predvsem razprava o tem, kdo smo ter kako razumemo logos, patos in etos evropskih narodov. Vse to nam bo omogočilo, da razširimo strateško obzorje zunanje politike Evropske unije," je dejal premier in dodal, da je glavni izziv evropskega združevanja zagotoviti enotnost, hkrati pa ohraniti raznolikost. "Evropa še ni našla vseh odgovorov na to vprašanje. Pri iskanju nam ni treba izumljati tople vode, temveč se moramo vrniti k izvoru: k iskanju soglasja, medsebojnemu spoštovanju, subsidiarnosti in solidarnosti," je poudaril slovenski predsednik vlade.
"Začel sem s spominom na dogajanje pred tridesetimi leti. Končajmo s pogledom na prihodnja tri desetletja. Predstavljamo si in vidimo Evropo, ki temelji na evropski civilizaciji. Močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice. Močno Evropo, ki je sposobna načrtovati in izvrševati mehko in trdo moč. Razširjeno Evropsko unijo z novimi članicami z Zahodnega Balkana in iz vzhodnega sosedstva. Evropo z učinkovitimi in vitkimi institucijami Evropske unije. Vidimo Evropo, ki je v miru sama s seboj ter živi v mirnem in uspešnem okolju. Vidimo Evropo kot del močnega Severnoatlantskega zavezništva, kot svetovno voditeljico z vidika svobode in kakovosti življenja, kot dom pravičnosti in blaginje. Vidimo Evropo kot prostor razgibanega in svobodnega izražanja mnenja, sodelovanja, visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki temelji na enakih merilih za vse in na sodelovanju demokratičnih institucij, ki jih je izvolilo ljudstvo," je poudaril predsednik vlade. Po njegovih besedah je tako bistvo razprave o prihodnosti Evrope, "kako doseči takšno Evropo. Evropo, ki bo celovita, svobodna in v miru sama s seboj."
Predsednik vlade Janez Janša je po dopoldanski zanimivi razpravi na Blejskem strateškem forumu na delovnem kosilu gostil voditelje držav in vlad, ki so sodelovali v razpravi o prihodnosti Evrope in tudi tiste, ki bodo sodelovali v razpravi o vprašanjih širitve EU na Zahodni Balkan.
Predsednik vlade: Širitev EU je strateška tema
Po delovnem kosilu je predsednik vlade Janez Janša opravil vrsto bilateralnih pogovorov, nato pa sodeloval še na drugem panelu Blejskega strateškega foruma, kjer je bilo govora o širitvi EU na Zahodni Balkan.
Ob prihodu na popoldansko razpravo je predsednik vlade v izjavi za medije dejal, da so danes na Bledu predstavniki držav, ki so že dolgo časa v Evropski uniji in držav, ki so vstopile v EU leta 2004. "Kot omenjeno že v dopoldanski razpravi je ena od strateških tem EU širitev in mislim, da je naravno, da smo tisti, ki vemo, kaj širitev pomeni, in kaj je treba narediti za to, kaj so prioritete, bolj solidarni, kar se tiče pomoči tistim, ki še čakajo v čakalnici," je dejal premier Janez Janša. Prav tako je izpostavil, da ima blejski strateški forum omejene kapacitete in da je bil interes za sodelovanje precej večji od naših kapacitet in da vseh, ki so želeli priti k nam, nismo mogli povabiti. "Smo pa danes na Bledu želeli imeti odprto razpravo, kjer na koncu ni treba sprejeti usklajenih zaključkov, tako da lahko vsak pove, kar dejansko misli. To je tudi cilj uresničevanja prioritete, vezane na razpravo o prihodnosti Evrope, ki jo ima Slovenija v tem semestru," je dejal predsednik vlade. Zaključil je, da je "naš cilj širiti prostor za razpravo in omogočiti prav vsem, ki imajo pogled na to, kako naj bi Evropa izgledala v prihodnje, da ta pogled in svoje mnenje svobodno izrazijo."
01. 09. 2021
Vir: gov.si