Predsednik vlade Janez Janša v Franciji.
S Francijo v okviru Evropske unije pri veliki večini vprašanj delimo ista stališča.
Predsednik vlade Janez Janša se danes na povabilo predsednika Francoske republike Emmanuela Macrona mudi v Parizu na delovnem obisku. Obisk predstavlja pomemben doprinos k poglobitvi dialoga na najvišji politični ravni s Francosko republiko.
V današnjem pogovoru se bosta sogovornika dotaknila zaporednega predsedovanja Slovenije in Francije Svetu EU, spopadanja z epidemijo COVID-19, nadgradnjo političnega in gospodarskega sodelovanja med državama, položaja na Zahodnem Balkanu in ostalih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj.
Ob prihodu sta predsednik Francoske republike Emmanuel Macron in predsednik vlade Janez Janša podala izjavo za medije, pri čemer je slovenski premier izrazil zadovoljstvo, da bodo današnji pogovori potekali tako o bilateralnih temah, kot temah, pomembnih za Evropo, še posebej v prihajajočem letu, ko bosta tako Slovenija in nato Francija vodili Svet EU. "Današnji obisk je potrditev dobrih odnosov med Slovenijo in Francijo. Sodelujemo na mnogih področjih, od gospodarstva do športa, kulture, v okviru Evropske unije pri veliki večini vprašanj delimo ista stališča," je dejal premier Janša. Nadaljeval je, da je Francija za Slovenijo strateški partner, pri čemer smo pred natančno 10 leti podpisali strateški sporazum o sodelovanju. "V tem času, ko se skupaj z Evropo soočamo z velikimi izzivi, je to sodelovanje še posebej pomembno," je dejal predsednik vlade. Po njegovih besedah je Francija ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije, tako ko gre za blagovno menjavo, ki je pred covid obdobjem dosegala 3 milijarde evrov v blagovni menjavi, v storitveni menjavi pa dobre pol milijarde evrov. "Želimo si več neposrednih investicij Francije v slovensko gospodarstvo, Slovenija zato fleksibilizira gospodarsko zakonodajo in odpravlja birokratske ovire," je navedel predsednik vlade Janez Janša.
"Naša glavna prednostna naloga, kot predsedujoča Svetu EU, bo koncentrirana okrog besede odpornost. Želimo dati poudarek na to, da bo Evropa bolj odporna, ko gre za soočanje z epidemijami kot je epidemija koronavirusa, ali ko gre za spopadanje z grožnjo kibernetskih napadov, ali katerekoli druge strateške grožnje," je navedel predsednik vlade in dodal, da delimo trdo zavezo po tem, da mora Evropa postati strateško avtonomna, "kajti brez strateške avtonomije je nemogoče računati na zmagovit spopad s temi grožnjami."...
29. 04. 2021
Več: na www.sds.si